Vid Strgar - Fida

Rojen je bil 15. junija 1836

Okoli tega izredno učenega solčavskega »bukovnika« še danes krožijo razburljive zgodbe, ki so v večini najverjetneje le plod človeške domišljije. Fida zagotovo ni bil čarovnik, kot so mnogi verjeli. Vsekakor pa je bil za tukajšnje, podeželske razmere izjemno izobražen človek, vendar žal ne vemo z gotovostjo, kje, kaj in kdaj se je šolal. Izjemno zanimivo in strokovno je spisal svoje bukve »Zdravje bolnikov«, to je bukve polne naukov za shlovesho zdravje spisano k pomoči kmetiškim ludem v Sulcbahi 1866«. Iz njih je razbrati, da je obvladal nemščino, francoščino in celo latinščino.Rojen je bil 15. junija 1836 v Solčavi in kot piše v krstnem listu, ki je naveden krstni knjigi župnije Solčava, krščen še istega dne. Bil je nezakonski sin in vemo, da so v tistih časih nezakonski otroci bili nekakšni izobčenci. Kot taki pa prezirljivo obravnavani. Njegova učenost kljub temu kaže na kakšno šolanje v semenišču ali vsaj v gimnaziji. Vendar se pri 27. letih, po vrnitvi v domači kraj ni imel kam vseliti, zato je poiskal zatočišče v zijalki skriti v skalovju nad sedanjim Gostiščem in muzejem Firšt, kjer je preživel kar 9 let. Tej podzemni jami domačini še danes pravijo Fidova zijalka.Sedaj pa k njegovi žal edini ohranjeni bukvi. Obseg zapisa je 396 strani, velikosti 20 x 14 cm. Strgar se je zelo potrudil nekatere rastline, ki jih opisuje kot zdravilne tudi narisati in to ne slabo. Domnevamo, da so to zelišča, ki jih je lahko našel na solčavskem območju in seveda dobro poznal. Vsebinska ureditev zapisa kaže na veliko znanje tudi v bukovniški dejavnosti. Razdelil je strani naprej na opise zdravilnih zelišč in nato po zdravilnih pripravkih, ki jih priporoča. Ta poglavja so: žaube, flajštri in kadila. Posebno poglavje posveča še »Drugim zdravilam«, kjer opisuje različne bolezni in njih zdravljenje. Vse skupaj je zaključeno še s preglednim kazalom, kar je za tovrstne in tedaj napisane zapise še prav posebej imenitno. Seveda so v zapisu številni izrazi, ki jih ni moč natančno opredeliti. O njih pomenu lahko pogosto le sklepamo, ko preberemo celoten nasvet. Naj naštejemo nekaj takih: fajht, grinte, flus, šlajn in še veliko podobnih. V njegovem zapisu so tudi sledi ogabne medicine, ki je bila v 16. stoletju zelo aktualna. Priporoča: konjske fige, iztrebke ovac in podobno. Za zdravljenje uporablja tudi živali: žabe, deževnike, največkrat pa potočne rake. Knjigo Zdravje bolnikov danes hrani Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani.